Zakorakajte v preteklost kmetije Mihalič, kjer se zgodovina prepleta z vsakim plodom, vsako oljko in vsako trto. To je zgodba o dediščini, vztrajnosti ter ljubezni do zemlje, ki se je prenašala skozi rodove. Pesem Oljčnik je avtorsko delo našega nonota Rudolfa Mihaliča, ki je z ljubeznijo do kmetije in dediščine ustvaril to čustveno besedilo.
Na naši kmetiji so v prejšnjih rodovih bolj vinogradi cveteli,
le tu pa tam so ob robovih še kakšno oljko deli.
S časom so se pradedki in dedki poslovili,
svojo zapuščino mlajšim zapustili,
a vinogradi so vse manj obrodili.
Da kmetija ne bi potonila in
zemljo zapuščeno sramotila
se porodila je ideja,
da bi za bodoče generacije z oljčnikom poskrbela.
In res naklonjen ji je bil sam Bog,
na kmetiji se rodil je sin,
država pa je za oljčnik še subvencijo dala,
da se je zemlja spet koristno obdelovala.
Tako sta oljčnik in sin družno rastla,
z izkušnjami se bogatila,
tudi marsikakšno pozebo prebrodila,
a kljub temu še več oljk nasadila.
Hvaležno se je ozreti na nasad
še posebej, ko plodov obilo je za nabrat,
saj olje iz njih zeleno je zlato,
ki zdravju daje vse dobró.